Pogosta vprašanja
Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.
Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.
Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu.
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec, določi minister pristojen za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev.
Delodajalec določi vrsto strokovne izobrazbe ter število strokovnih delavcev iz prejšnjega odstavka glede na:
– organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa;
– število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu;
– število delovnih izmen;
– število krajevno ločenih delovnih enot.
Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu.
Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas in dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.
Delodajalec lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po tem zakonu, kadar teh nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci.
Kadar delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu zunanjim strokovnim službam, jih mora seznaniti z vsemi dejavniki, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev pri delu. Te službe morajo imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delav
Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:
– identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
– ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
– oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
– odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
– odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.
Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:
– ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
– ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
– ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:
– načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
– načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
– opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.
V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja.
Delodajalec mora, po opravljenem ocenjevanju tveganja, v skladu z izjavo o varnosti, z ukrepi organizacije dela preprečiti ali omejiti predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme, in predvideti ukrepe za uporabo v izrednih okoliščinah.
Delovna oprema ob pravilni uporabi ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivost
1. ob uvedbi novega delovnega mesta;
2. periodično najkasneje vsakih 36 mesecev;
3. ob pritožbah delavcev;
4. ob zahtevah delovnega inšpektorja;
5. ob izpolnjevanju dokumentacije pred invalidsko komisijo;
6. pri dokazovanju izpolnitev svojih zakonskih obveznosti ob odškodninskih in kazenskih postopkih
1. svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
2. svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
3. usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
4. izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
5. opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
6. opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
7. opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
8. izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
9. spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
10. pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
11. sodeluje z izvajalcem medicine dela.
Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev, mora naročnik ali nadzornik projekta imenovati enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali nadzornik projekta mora imenovati koordinatorja(e) posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta.
Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.
Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od izvajalskih organizacij.
Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu predpiše minister, pristojen za delo, v roku šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.
Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.
Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob:
1. nastopu dela;
2. premestitvi na drugo delovno mesto;
3. začetku opravljanja drugega dela;
4. spremembi ali uvajanju nove delovne opreme;
5. spremembi in uvajanju nove tehnologije.
(1) Za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije se zaposleni, ki jih določi delodajalec, usposabljajo po programu, ter še posebej za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije tudi na podlagi programov usposabljanj, ki morajo obsegati glede na razmere v delovnem okolju, nevarnosti za nastanek požara in praktično uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara v delovnem okolju ter poznavanje načrta evakuacije.
(2) Preizkus usposobljenosti zaposlenih iz prejšnjega odstavka obsega poznavanje nevarnosti za nastanek požara in usposobljenosti za praktično uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara v delovnem okolju. Osebe, usposobljene za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, sodelujejo tudi pri letnem praktičnem usposabljanju za izvajanje evakuacije.
Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: objekti) morajo izdelati požarni red za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov na področju 1 Stavbe, razen:
- eno in dvostanovanjskih stavb iz podrazreda 11100 in 11210;
- stavb žičnih naprav, javnih telefonskih govorilnic, svetilnikov in drugih signalizacijskih stavb iz podrazreda 12410;
- kolesarnic iz podrazreda 12420;
- glasbenih paviljonov iz podrazreda 12610;
- nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271, ki niso namenjene izvajanju registrirane dejavnosti kmetijstva, lova ali gozdarstva, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, oziroma nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271 na kmetijskem gospodarstvu – kmetiji, kot jih določajo predpisi o kmetijstvu, katerih skupna površina ne presega 300 m²;
- kapel iz podrazreda 12721;
- kulturnih spomenikov iz podrazreda 12730;
- nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobno iz podrazreda 12740